Od Lucije do Pirana

Ko je za Primorsko napovedano lepo vreme, se velikokrat odpravimo tja na sprehod. Ta sprehod je bil en daljših. Ker ni bilo poletje, nam ni bilo potrebno zelo kmalu od doma, saj ni bilo ne vroče, pa še gneče ni bilo. Zato priporočam.

Parkirali smo na urejenem parkirišču v Marini Portorož, od tam pa peš do Pirana (cca 1 ura hoje). Pot do Pirana vodi čisto ob obali, kar je zelo prijetno tako za mlade, kot za malo manj mlade. Pri nas sta se hčeri ustavili pri vsakem možnem »zalivčku« s kamni, da sta se spočili in »nafilali« z novo energijo z metanjem kamenčkov v morje. Ob obali je polno lokalov, kjer se lahko okrepčate s pijačo ali sladoledom (najboljši sladoled v Cacao Portorož).

Pri Bernardinu (Jadralni klub pirat) smo se ustavili ob obali, na prijetni travnati površini, kjer smo malo poležali in pomalicali. Otroci pa se lahko tam brezskrbno zdivjajo in počnejo vrgolije. A ne preveč, saj smo komaj na pol poti! Če je trava še prehladna, se lahko odpravite malo naprej do Grand hotela Bernardin, kjer so ob obali leseni podesti - ležalniki in se tam nastavljate sončku. No, predolgo se nismo smeli, saj je bilo še veliko v planu.

Na avtobusni v Forančah lahko počakate tudi na brezplačni avtobus, ki vozi v Piran, ali pa se do Pirana sprehodite peš. Vseeno priporočam vožnjo vsaj v eno smer, saj je to dodatna popestritev za otroke oz. počitek za starejše.

Po prispetju v Piran, je zelo »pasala« kavica na Tartinijevem trgu. Namig - tukaj je kavica cenejša, kot ob obali. Za uspešno prehojeno pot sva se odločila, da hčeri presenetiva in ju peljeva v Akvarij. Kljub majhnemu prostoru je v njem veliko raznolikih bitij (morski list, zvezde, orade, hobotnica…) podvodnega sveta severnega Jadranskega morja. Nas je navdušil, zato vam ga toplo priporočam.

Po navdušenju v Akvariju smo se povzpeli do cerkve sv. Jurija in tam na zvonik (mestni stolp), ki ga od leta 2015 krasita dva nova zvonova, stara zvonika pa so shranili na župnijski vrt. Zvonik je bil zasnovan po vzoru zvonika sv. Marka v Benetkah. Vrh krasi vrtljivi kip nadangela sv. Mihaela, ki kaže smer vetra. Do zvonov pridete po strmih lesenih stopnicah (204), zato previdnost ni odveč. A splača se povzpeti, saj vam (vsaj meni je) na vrhu (na višini 43 m) kar zastane dih ob panorami, ki se vam odpre. Best selfie spot!

Naša pot se je nadaljevala navzdol (zahod) do piranskih uličic, ki so ozke, obdajajo pa jih hiše različnih barv ter s polkni različnih barv. Med potepanjem med uličicami smo prišli do Prvomajskega trga, bolj poznanega po trgu iz filma Poletje v Školjki 1. Večina naših otrok ne ve, kateri trg je to oz. jim nič ne pomeni, nam staršem pa spomin na mladost, saj je od marsikoga to film naše mladosti.

Piran je mestece v velikem, poln zgodovine in znamenitosti (muzeji, samostan, razgledne točke). Nekaj smo si jih ogledali, nekaj pa nam bo ostalo še za naslednjič.

Tudi za nahranit želodčke se najde kakšna restavracija ali picerija. Mi smo jih nahranili v restavraciji Riviera Adriatic. S picami, ki smo jih naročili, smo bili zadovoljni.

Za pot nazaj smo se odločili, da jo prepešačimo. Saj ni bilo težko, saj je adrenalin od navdušenja nad Piranom »naredil svoje«. Počakali smo do sončnega zahoda, saj ni lepšega, kot zahajajoče sonce na morju. Priporočam!

Ko sem v začetku napisala »ni gneče«… No tokrat je bilo to drugače…. Za nazaj je VEDNO gneča, a smo se tudi tega že povsem navadili.

Splošne informacije:

  • Pot je lahka in primerna za vsakogar-prevozna tudi s skiroji in kolesi
  • Primerno v vseh letnih časih
  • Parkiranje: 1,2€/uro; 12€/dan
  • Vstopnina Akvarij: družinska 10€
  • Vstopnina zvonik: odrasla 2€, otroška (6-15 let) 1€

Bi šli na izlet, pa nimate ideje? Prijavite se na enovice!