Velika planina - raj tudi pozimi!

Sonce & sneg = najboljša zimska kombinacija. To kombinacijo smo takoj izkoristili in se odpravili na Veliko Planino na sankanje in »lopatkanje«. Uf, tam je narava že tako kičasta, pokrita z zimsko idilo pa je še stokrat lepša.

Parkirali smo na brezplačnem parkirišču pred nihalko in se nato z njo povzpeli na vrh. Že sama vožnja z nihalko je sam spektakel za otroke. Vmes je treba »parkrat« pogoltniti slino, saj se pritisk v ušesih kar naprej pojavlja ツ.

Ob prispetju na vrh je bil en sam šok… uauuuuu….. kakšna zimska idila in kakšen pogled v dolino. Nepozabno.

Ker se nismo prišli samo sankat, ampak tudi občudovati Veliko planino, smo se do Zelenega Roba odpravili kar peš. Pot vodi po desni strani smučišča, po kakšnih 500 metrih pa je potrebno smučišče prečkati. Pot do Zelenega Roba je urejena in označena. Sankaška in smučarska pot sta ločeni, zato brez skrbi, da bi se kakšen smučar zaletel v vas ツHodili smo približno eno uro, saj se je bilo potrebno vmes še malo pozabavati – kepanje in metanje v sneg.

Do Zelenega Roba se lahko peljete tudi s sedežnico (doplačilo).

Na Zelenem Robu se lahko okrepčate s pijačo in jedačo v istoimenskem gostišču. Domače dobrote vedno teknejo. V kolikor imate željo po še kakšnem sprehodu, pa se lahko odpravite do pastirskega naselja - Mala planina (cca 15 minut) ter naprej še do Domžalskega in Črnuškega doma. Vse poti so lepo označene, zato ni bojazni, da bi se na tako lep, sončen dan, izgubili. Je pa Velika planina lahko zelo zahrbtna, zato v primeru slabe napovedi raje ne hodite peš, saj takrat, ko pade megla, ne boste videli več ničesar pred sabo in kar nekaj se jih je že izgubilo.

No, da se vrnemo nazaj na naše sankanje. Po okrepčitvi na Zelenem Robu, smo se odpravili na težko pričakovani spust. Ne priporočam spusta takoj pod Zelenim Robom, ker vas lahko zelooooo daleč odnese, če nimate dobrih »zavor«. Sankanje po urejenem sankališču pa je super. Priporočam sanke in ne drugih rekvizitov (lopatke, krožniki,…), saj najbolj »leti« s sankami. Priporočam tudi, da mlajših otrok ne puščate samih na sankah, saj so vmes ovinki in jih lahko zanese čez rob, če niso dovolj spretni. Saj ne, da je nevarno, ker je povsod sneg, ampak tako je lahko kaj hitro konec veselja. Naši otroci so že malo večji (11 in 12 let), zato so se spustili sami. Mi starši pa po »ceucu«- bližnjici proti koncu poti, kar je bilo tudi zabavno. Tek po malo strmejšem pobočju se je hitro sprevrgel v noro zabavo, saj če te nekdo malo porine, hitro padeš in se skotališ po snegu ツ Tako je bila zabava za mlajše in malo starejše otroke, haha.

Ko smo »prisankali » do konca, se nam seveda ni dalo spet nazaj na začetek ツ Če imate pa voljo in energijo, pa kar. Seveda nismo kar zaključili in odšli domov, saj bi bilo to čisto premalo užitkov. Sankali smo se le na spodnjem delu proge, saj je dovolj hriba, da se veselje nadaljuje, no, vmes pa smo počeli še druge vrgolije na snegu.

Če boste imeli premalo dnevnega sankanja, se lahko udeležite tudi nočnega (doplačilo). To je bil en lepših izletov v naravo, zato res priporočam, da obiščete ta slovenski biser v naravi.

Splošne informacije:

  • primerno za vse starosti z vsaj malo kondicije, le za mlajše potrebujete pohodniški nahrbtnik
  • primerna zimska obutev in oblačilo
  • nihalka: 40€ (družinska-povratna); ostale cene pa najdete tukaj
  • pred prihodom obvezno preveriti vreme in stanje snega!
  • best selfie spot: povsod, ker je povsod tako leeeeepo ツ

Bi šli na izlet, pa nimate ideje? Prijavite se na enovice!