Od Socerba do Debelega Rtiča

Napovedan je bil sončen vikend sredi novembra in z možem in hčerko smo se na hitro odločili, da izkoristimo te zadje tople dneve za dvodnevni pohod po končnem delu slovenske planinske poti po primorski in sicer od Socerba do Debelega rtiča.

Zvečer rezerviramo aparma, preverimo avtobusne pozave za povratek in vse pripravimo, da se lahko zgodaj zjutraj odpravimo, saj so dnevi zdaj kratki in kmalu te lahko preseneti noč in mraz. Od doma se odpravimo ob 5.00 uri zjutraj in po uri in pol že parkiramo v vasi Petrinje. Tu pustimo avto pri vodnjaku, kamor se bomo vrnili naslednji dan, saj je tu avtobusna povezava s Koprom (vračali se bomo namreč z avtobusom).

Pa se odpravimo, novi dogodivščini naproti! Ker je še malo temno, težko najdemo prvo markacijo, ampak ni veliko možnosti in hitro se znajdemo na stezi izven vasi. Je kar hladno in malo piha, zato imamo oblečeno vse, kar imamo s seboj.

Hodimo vzporedno z regionalno cesto, nasproti je petrinjska cerkvica, kjer krenemo na pot s kamnito ogrado in poraslo z grmovjem. Hodimo po tipični kraški gmajni hrastovja, brinja in ruja s posameznimi borovci, ki je še posebej pisana jeseni. Pod nami je avtocestni predor Kastelec.

Po uri in pol hoje pridemo do Svete jame, ki je edina podzemna cerkev na Slovenskem (v njej je nekaj časa živel sv. Socerb, tržaški mučenec). Takoj zatem smo že pri gradu Socerb, od koder se odpre prekrasen razgled na Koprski in Miljski zaliv, med njima je Miljski polotok. Izrazit kontrast morju je kulisa visokih gora - Dolomiti, Karnijske Alpe, Julijci s Kaninom in Krnom, ki pa se takrat niso videli ravno dobro (best selfie spot!). Naš prvi žig je vzidan na steni pri vhodu na grajsko stopnišče. Od Petrinj do Socerba hodimo uro in pol.

Nebo je jasno skoraj brez oblačka, le malo pihlja. Prekrasen dan za naš pohod. Tukaj je krasna točka za fotografiranje. Ker smo bili prezgodnji, nismo mogli na grajsko teraso (tako zgodaj je bila še zaprta), od koder je razgled še lepši.

Od Socerba se spustimo do glavne ceste, ki vodi proti mejnemu prehodu Socerb in nadaljujemo po markacijah po kolovozu med hrastovjem in borovci, vmes lahko vidimo Tinjanski hrib z RTV oddajnikom na vrhu.

Pot se v dveh zavojih spusti čez državno mejo v vas Prebeneg, v kateri še vedno živi precej Slovencev. Zvonik cerkve sv. Antona Puščavnika se dviga nad hišami in vabi na obisk v čezmejno vas, vendar se tja ne odpravimo saj nas pot odpelje levo, ki se ob meji spusti čez krajšo strmino. Vmes vidimo tudi avtocestni viadukt Črni Kal. Ob poti je tudi zipline. Na levi nas preseneti globoka grapa in po kolovozu se spustimo na dno grape, kjer žubori Zasedski potok. Sledimo markacijam malo navzgor, kjer se priključi pot s Kastelca in kolovoz se spusti proti Ospu, kamor nas najprej pospremi oljčni nasad, nato pa zagledamo vpadljiv zvonik osapske cerkve. Kmalu zagledamo še osupljive stene nad vasjo, ki so raj za plezalce. Pot se spusti do križišča z glavno cesto Črni Kal – mejni prehod Osp. Od Socerba do Ospa hodimo uro in četrt.

Nadaljujemo čez mostič nad Osapsko reko proti gozdnatem Tinjanu. Gremo navkreber skozi borov gozd na travnat hrbet Golo brdo od koder je veličasten pogled nazaj na Osapsko dolino z znamenitima stenama (Osapska stena in Mišja stena, ki je malo manjša podkvasta udornica), vidimo tudi slovenski vasi Prebeneng in Mačkovlje, ki se sončita na italijamski strani Brega ali Bržanije pod Socerbom, na jugovzhodu se sloči viadukt Črni Kal, za njim istoimenska vas in v ozadju se dviga Slavnik.

Sledimo kolovozu navkreber in prispemo do gozdne ceste, ki nas usmeri levo, od koder se ponuja razgled na Tržaški zaliv z Dolomiti v ozadju, na Kaninsko in Krnsko pogorje, izza Trnovskega gozda kuka teme Triglava, če je dobra vidljivost. Na drugi strani pa nas pozdravljajo primorske vzpetine Slavnik, Kojnik z Goličem, Učko pa prekrivajo borovci. Pogled na dolino z Ospom je kot iz ptičje perspektive, krasno (še en best selfie spot). Ob prekrasnem razgledu se osvežimo z malico. Nato se po kratki stezici vzpnemo v vas Tinjan. Stare kamnite hiše pričarajo prav posebno vzdušje.

Po cesti navzdol se bližamo Tinjanskem hribu s pogledom proti severu na Trst in kuliso visokih gora ali južno na Šavrinska oziroma Koprska brda ter na nadaljevanje Slovenske planinske poti vzdolž Miljskega polotoka med Koperskim in Miljskim zalivom. Ob razgledovanju čas hitro mine in že smo v Škofijah.

Pot nadaljujemo po glavni cesti skozi vas in med hišami opazimo vinograde in oljke, spustimo se mimo cerkve do glavne ceste na Spodnjih Škofijah, desno do semaforiziranega križišča, kjer izgubimo sled za markacijami, ker je preveč poti. S Tinjana hodimo 45 minut. Vzamemo si kratek odmor kar na igrišču, da malo preverimo karto in nadaljevanje poti, obenem pa se sončimo v zatišni legi brez vetra. Kako paše ta jesenski sonček ツ

Najdemo markacijo za nadaljevanje poti med hišami po ozki zaviti ulici, ki nas vodi iz vasi do nepozidanega prevala med kopersko in žaveljsko stranjo, pod nami je avtocestni predor. Prečkamo lokalno cesto ter nadaljujemo v isti smeri (severozahod) navzgor in po 300 metih se cesta vrh klanca malce prevesi (vzpetinica Čuk), zavijemo levo na stranski odcep. Vodoravno se sprehodimo med oljčnimi nasadi in vinogradi z razgledom na Koperski zaliv, kamor segajo z južne strani večji in manjši jeziki kopnega – Markovec, Izola, Ronek (Strunjan) in piranski rt, ki se pokaže zadnji. Pridemo do skupinice hiš, ki jih obhodimo po spodnji strani in nadaljujemo ob zgornji brajdi. Hodimo mimo vinograda in na koncu zavijemo desno ter v hrib med hrastovjem, borovci in brinovimi grmiči do Božičev, ki so del Hrvatinov. Zavijemo levo na travnat kolovoz in kmalu pridemo v vas Hrvatini, kjer sledimo markacijam med hišami. Pri kulturnem domu zavijemo levo po tako imenovani vinski cesti in odpre se pogled na Miljski zaliv in Trst. Iz Spodnjih Škofij hodimo 45 minut.

Pri otroškem igrišču pod borovci zavijemo levo na stranski odcep v enosmerno ulico v središče Hrvatinov, sledimo markaciji skozi vas desno strmo navzdol, na ulico in ob robu zaselka Norbedi, ki so del Hrvatinov nadaljujemo desno pri kovinskem elaktričnem drogu po makadamu mimo borovega gozdička po gozdni poti na pobočje tik nad Ankaranom, kjer se nam ob pogledu na morje kar sline pocedijo, ker je že tako blizu. Sestopimo po ulici Oljčna pot mimo moderne cerkve sv. Nikolaja in novih hiš, tik pred Centrom multiple skleroze Slovenije pa zavijemo ostro desno v ozko Pervanjevo ulico, kjer nam oznaka pokaže levo dol po ozkih stopnicah. Znajdemo se v središču Ankarana pred kompleksom lokalov in trgovin. Žig se nahaja v Korta baru na levi strani po katerega se odpravimo naslednji dan. Od Hrvatinov hodimo 45 min.

Ura je že 15.00 in po osmih urah hoje z vsemi postanki končno morjeeeeeeee.

Ker pa smo že lačni gremo najprej v Pizzerijo in mediteransko restavracijo Bandima, ki se nahaja v kompleksu v centru. Privoščimo si pizzo in solatni krožnik, ki je ogromen in zelo okusen. Nato gremo do morja oziroma na plažo lovit zadnje sončne žarke in potipat morje, ki je kar toplo (15 stopinj), nihče pa se ne ojunači za plavanje, čeprav smo imeli te ideje med potjo, ko smo se bližali morju. Končno gremo do apartmaja, ki smo ga prejšnji dan rezervirali prek spleta.

Najeli smo apartma Riba, ki se nahaja slabih 10 min iz centra po hribu navzgor. Apartma je majhen, vendar udoben. Za ceno 55 eur in eno zvezdico je ponujal kar veliko. Smo kar utrujeni in prav paše poležavanje na udobnem raztegljivem kavču in gledanje TV.

Naslednje jutro po zajtrku pospravimo in spakiramo v nahrbtnike ter se ob 10.00 odpravimo po žig v Korta bar ter si privoščimo kavo in vročo čokolado.

Nato se odpravimo na zadnji del poti do Debelega rtiča, ki po obali ni markirana. Najprej gremo do kampa Adria, ki je odprt in trenutno kampira tudi nekaj avtodomov. Nato se podamo do skrajne točke na koncu rta, kjer je mogočna stena klifa. Od Ankarana hodimo eno uro. Juhuuuuuu, prišli smo na končni del Slovenske planinske poti! Zmagoslavje je čutiti pri vseh družinskih članih. Nismo je pa še povsem končali, čaka nas še kar nekaj visokogorskih točk. Tudi tukaj je krasna točka za fotografiranje. V ozadju se vidi Trst. Vsi veseli se fotografiramo.

Ob 14.00 se odpravimo na avtobusno postajo pri zdravilišču, kjer je še zadnja markacija, ki jo vidimo. Le ta vodi skozi ogromen vinograd do konca Debelega rtiča, vendar se tja ne odpravimo, ker smo bili že ob obali, mogoče enkrat drugič.

Razgled je res krasen, ko vidiš samo vinograd in morje vse naokrog. S primestnim avtobusom, ki pelje iz Lazareta v Italiji, se peljemo do Kopra (0,80 eur/osebo, plača se na busu) približno 15 min. V Kopru gremo na kosilo kar v McDonalds, ki je ravno blizu. Ostane nam še nekaj časa za ogled starega mestnega jedra, nato gremo ob 16.45 z glavne avtobusne postaje v Kopru na avtobus do Petrinj (karte stanejo za vse tri okrog 8 eur in jih kupimo na busu). Vmes se je že stemnilo in ko stopimo iz avtobusa, piha močna burja. Še dobro, da imamo avto takoj čez cesto, hitro se raztovorimo in se odpravimo domov.

Splošne informacije:

  • pohod je primeren za večje otroke, saj se v eno smer hodi kar 8 ur (nad 10 let)
  • vzemite s seboj topla oblačila, ker ponavadi piha in bodite primerno obuti
  • best selfie spot: jih je več, ker so krasni razgledi

Bi šli na izlet, pa nimate ideje? Prijavite se na enovice!