Sprehod v objemu gora - Krnica

Krnica je alpska dolina, ki se zajeda med mogočne stene dvatisočakov. Nahaja se južno od Kranjske Gore. Dolga je okoli 6 km in se začne pri umetnem jezeru Jasna ter poteka ob Potoku Pišnica.

Mi smo se odločili za krajšo varianto, zato smo se iz Kranjske Gore peljali proti prelazu Vršič. Le malo pred tretjo serpentino Ruske oz. Vršiške ceste, smo na desni strani opazili Ruski križ, na levi pa manjše parkirišče kjer smo parkirali. V kolikor tukaj ni prostora, se lahko zapeljete še malo višje po cesti na večje parkirišče in se potem spustite peš nazaj do prej omenjenega izhodišča.

Teniske smo zamenjali za pohodne čevlje, oprtali vsak svoj nahrbtnik in se spustili levo po kolovozni poti navzdol mimo kažipota. Vse je lepo označeno. Po nekaj minutni hoji smo prišli do vodnjaka in malo naprej do struge Suhe Pišnice, ki smo jo prečili čez mostiček. Zavili smo desno na travnato pobočje planine v Klinu, kjer se je odprl čudovit razgled na okoliške gore. Na desni strani stoji zelo zanimiva osamljena koča, ob kateri smo tudi posedeli in se okrepčali oziroma bolje rečeno, posladkali. Malo naprej na levi pa je manjši spominski park Mali Tamar, ki je posvečen umrlim planincem v kranjskogorskih gorah.

Nato smo nadaljevali naprej do struge Velike Pišnice ter sledili desno oznakam v gozd. Na začetku je pot položna, v nadaljevanju pa razmeroma strma, po njej smo hodili vse do Koče v Krnici. Mi smo za pot potrebovali kar uro in pol, saj je naša mala hodila vsepovsod naokoli, samo po potki ne. Na koncu gozdne poti smo zagledali gozdno jaso, na kateri stoji Koča v Krnici s prečudovitim pogledom na okoliške Martuljške gore, Škrlatico, Razor, Prisojnik,...

Koča je odprta od 1. maja do 31. oktobra, sicer pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih. V koči ponujajo klasično »planinsko« hrano na žlico, seveda tudi jabolčni zavitek ne manjka. Mi smo posedeli zunaj na klopci, drugače so na razpolago tudi ležalniki za sprostitev v naravi. Zelo zanimivo nam je bilo, kje hladijo pijačo, namreč kar zunaj, pod tekočo vodo, v nekakšnem lesenem koritu. In seveda…naša tamala je magnet za vodo in še dobro da imam vedno s seboj rezervna oblačila, bila je namreč mokra do spodnjih hlač. Igral sicer tam ni, je pa dovolj travnate površine naokoli za brezskrbno tekanje otrok naokoli.

Izlet je primeren tudi kot celodnevna varianta odklopa sredi neokrnjene narave, sploh če se boste odpravili z otroci. V kolikor se boste odločili za izlet pozimi, predlagam, da s seboj vzamete sanke, otroci bodo neizmerno uživali, saj je pot po pripovedovanju oskrbnika koče urejena tudi pozimi. Tudi mi preizkusimo letošnjo zimo!

Splošne informacije:

  • Čas hoje: naša hoja je bila 3 ure v obe smeri, drugače se pride do tja v 1 uri.
  • Best selfie spot: kjerkoli z vršaci v ozadju :)
  • Zahtevnost: nezahtevna označena pot.
  • Primeren čas obiska: vsi letni časi, odsvetujem po dežju.
  • Primerna starost otrok: vse starosti, seveda se bodo najmlajši vsaj del poti najbolje počutili v nahrbtniku.

Bi šli na izlet, pa nimate ideje? Prijavite se na enovice!