A gremo na Kriško goro? Predihat pljuča?

Pred nama je sončna sobota in vedno enaka dilema: "kam na izlet". Moja najljubša destinacija je sicer morje, ne glede na vreme in letni čas, vendar sem edini morski navdušenec, zato izbereva predlog, ki je všeč obema in se odpraviva na Kriško goro.

Iz Ljubljane v smeri proti Kranju in naprej proti Golniku (približno 50 minut vožnje) najdete dobro označeno Zavetišče v Gozdu. Gostišče z velikim vrtom, otroškim igriščem in velikim parkiriščem. Tam lahko parkirate brezplačno na dveh večjih parkiriščih. Midva izbereva parkirišče pred Zavetiščem v Gozdu. Zamenjava superge za pohodne čevlje, namestiva pravo višino pohodnih palic in se podava proti Kriški gori.

Nekaj korakov navzdol po glavni cesti, nato desno na gozdno pot v gozd, ki je v čudovitih jesenskih barvah in prav diši po gobah, ki jih je polno, kamorkoli se ozrem. Kmalu ugotovim, da to ne bo ravno miren sprehod. S pogledom iščem ravnino, vendar se pot kar naprej vzpenja. Na moje veselje pa kmalu ugotovim, da je ob poti več lepo urejenih klopi z zanimivimi različnimi imeni (na primer Klop kovača Pajota, hehe - glej slikice), kjer se lahko usedete in malo spočijete. In še ena dobra: v goszdu sva našla tablo, ki pravi, naj vzameva poleno, da jih pozimi v koči ne bo zeblo, kul kajne

Priznam, da sem v hrib kar močno sopihala in naprej me je gnala le misel na čaj z dodatkom in dobrote iz kuhinje, ki so v kočah po hribih vedno odlične, pa naj bo to golaž, ričet, štruklji ali domači štrudl. No, pa tudi na vrhu sem bila šokirana, neskončno otrok, ki so očitno z manj težavami premagovala vzpon, sem se malo zamislila

Do vrha sva potrebovala malo več kot uro hoje, vendar vsak, ki je že kdaj bil v hribih, ve, da čudovit pogled na vrhu gore v dolino, odtehta sopihanje ob vzponu. Občutek majhnosti me je navdal z neizmernim občudovanjem narave okoli mene. Koča je bila polna pohodnikov, mladih, starejših in tudi najmlajših. Prijazen gostitelj pove, katere dobrote se kuhajo v kuhinji in so še na voljo.

Seveda brez ričeta z mesom in odličnih štrukljev pač ne greva nazaj v dolino. Mmmm, za prste obliznit! Ko se okrepčava in malo odpočijeva, se odpraviva nazaj. Za pot navzdol sva porabila manj časa seveda, približno 50 minut.

Ko sva prišla do avtomobila, sva ugotovila, da sva prav prijetno utrujena, vendar zadovoljna, da sva preživela krasen dan v naravi. To je to, kratko in sladko, predihana pljuča in še nekaj zase narediš, top!

Splošne informacije:

  • Cena: štruklji in ričet z mesom 13€
  • Oprema - obvezno primerna obutev in oblačila, saj je koča na 1471 m višine
  • Primerno tudi za otroke, ki so vajeni hoje v hrib
  • Best selfie spot: seveda na vrhu, več lokacij!
  • Odlična in prijazna postrežba

Bi šli na izlet, pa nimate ideje? Prijavite se na enovice!