Belopeška jezera - gremo na kolo!

Belopeška jezera označujejo dve ledeniški jezeri v dolini Julijskih Alp blizu italijanskega Trbiža, pravijo jima tudi Mangartska jezera, saj ležita pod veličastnim Mangartom. So zelo priljubljena izletniška točka, to smo videli tudi sami, saj je bila precejšnja gneča.

Mi smo se s kolesi odpravili s parkirišča pod smučiščem v Kranjski gori in se usmerili proti Ratečam po lepo urejeni kolesarski stezi vse do mejnega prehoda z Italijo. Kolesarska pot se imenuje po našem pokojnem kolesarju, Juretu Robiču.

Že kmalu za mejnim prehodom se je levo odcepila cesta za Laghi di Fusine (Belopeška jezera), ki nas je peljala skozi gozd. Na križišču smo zavili zopet levo (je označeno) in že smo bili pri parkirišču pri zgornjem jezeru. Prvotno smo imeli namen pustiti kolesa tukaj in se podati naprej peš, vendar nas je naš mladi mož prepričal, da smo se s kolesi povzpeli v hrib.

Malo pred koncem hriba smo na desni strani zagledali prvo, zgornje jezero. Jupiiiii uspelo nam je ….ta hrib ni čisto nič nedolžen, sploh če imaš 17 kg »tovor« zadaj v sedežu. Takoj obvezen »SELFIE« kjer je zadaj čudovit pogled na zeleno–modro barvo vode. Nadaljevali smo po pešpoti do koče, kjer smo pustili kolesa. Pri koči si lahko sposodite kajak, sup ali se po jezeru zapeljete s čolničkom. Mi smo se po urejeni potki podali naprej ob jezeru. Vmes smo malo posedeli na klopci, nahranili račke in občudovali kristalno čisto vodo ter zeleno naravo. Okrog jezera je veliko luštnih kotičkov, zato kakšna piknik odejica in prigrizki ne bodo odveč v vašem nahrbtniku.

Ker pa nas je razganjalo od radovednosti, kako izgleda drugo jezero, smo se napotili nazaj do koles in nato naprej še do spodnjega jezera. To je zopet pomenilo prevoziti še del poti v hrib in nato daljši spust in že smo bili na našem drugem današnjem končnem cilju. Kolesa smo zaklenili pri okrepčevalnici in se odpravili do jezera mimo velikega parkirišča, kjer je bilo presenetljivo veliko avtodomov. Hodili smo čez veliko zelenico (jaz bi tej zelenici rekla kar »travnata plaža«), kjer je bilo polno družinic, ki so uživale v senčki in občudovale lepo naravo. Tudi tukaj je sprehajalna pot v senci dreves. Malo smo se sprehodili, poslikali in se nato vrnili nazaj do okrepčevalnice. Mala se je zapodila na igrala, mi pa smo se zleknili na piknik odejico. S seboj smo imeli sendviče (nismo vedeli, če bomo lahko kje kaj kupili), drugače pa ponujajo v okrepčevalnici razne jedi od toplih sendvičev, špagetov, testenin in seveda sladoled.

Na poti nazaj smo se tik pred Kranjsko goro ustavili v Brunarici Kosobrin, ki jo zelo priporočam. Njeno osebje je zelo prijazno. Otroci lahko uživajo na igralih, medtem ko vi uživate ob dobri domači hrani. Seveda sem se jaz odločila za kranjsko klobaso….in ja, odločitev je bila pravilna.

Če si želite nepozabno doživetje v neokrnjeni naravi v bližini gora in jezer, vsekakor priporočam obisk Belopeških jezer. Mi se bomo še vrnili, zagotovo!

Splošne informacije:

  • Čas vožnje s kolesom: 1 uro (z vmesnim postankom tik za mejo za obisk igral) do zgornjega jezera in še 10 minut do spodnjega jezera in nazaj.
  • Zahtevnost: nezahtevno z izjemo klanca proti jezeru (kolesa lahko pustite na prvem parkirišču, seveda v tem primeru priporočam da jih zaklenete s ključavnico).
  • Primeren čas obiska s kolesom: pomlad, poleti in jeseni, seveda ob lepem vremenu.
  • Primerna starost otrok: vse starosti, mlajši bodo uživali v vožnji s kolesom v sedežu, malo večji pa se bodo tudi lahko sami peljali, ker je pot nezahtevna.
  • Vstopnine: je ni.
  • Cena hrane in pijače: »turistične« ツ

Bi šli na izlet, pa nimate ideje? Prijavite se na enovice!