Celjska koča: odlični razgledi in obilo adrenalina!

Pobeg mestnemu vrvežu v zavetje gozdov in neokrnjeno naravo na adrenalinsko pustolovščino – Celjska koča (652 m)

Pot nas je vodila skozi center Celja proti Laškem. (Zaradi lažje orientacije je spodaj prikazana pot od izvoza iz AC Celje – Center dalje.) Pri semaforiziranemu križišču (za Petrolom) smo zavili levo čez most reke Savinje, na koncu mostu smo zavili desno in čez kakšnih 50 m videli na desni strani veliko urejeno parkirišče.

Vzeli smo vse potrebne stvari za pohod (nahrbtnik, pijačo in pa pohodne palice) ter se odpravili novim dogodivščinam naproti.

Pri podvozu pod železniško progo smo pred gasilskim domom zavili desno in nato smo na levi strani že zagledali markacijo, ki nas je usmerila levo med hišami in navzgor do asfaltirane ceste. Mi ceste zaradi naše najmlajše članice družine nismo prečili v gozd, ampak smo se usmerili po njej desno. Cesta se je zmerno vzpenjala vse do stopnic, meni žal nič kaj prijazne. V vsem tem času, odkar so jih uredili, se je glede na vremenske razmere in na število obiskovalcev, že vse toliko razmaknilo, da je potrebno biti kar pazljiv, sploh z malimi otroci, da ne divjajo po njih, zato tukaj previdnost ne bo odveč.

Na vrhu stopnic smo zavili desno na makadamsko cesto in nato na razpotju, kjer je tudi kažipot, zavili levo (spet po stopnicah – teh je manj) in nato naprej po gozdni poti. Ko se je pot priključila makadamski cesti, smo zavili desno in prišlo do Trobiševe bukve in manjšega studenca s pitno vodo. Tukaj smo si malo spočili, seveda brez "špricanja" z vodo ni šlo in nadaljevali pot po makadamski cesti do naslednjega razpotja. Obvezen postanek in zvonjenje manjšega zvonca. No, po parih minutah prigovarjanja, naj mala vendarle neha zvoniti, smo le uspeli nadaljevati pot levo po vzpenjajočemu se kolovozu, vse dokler nismo… jupiii..... zagledali Hotel na Celjski koči ツ

Midva z možem sva se zleknila na ležalnika, otroka pa vsak na svojo stran. Tamala se je takoj zagnala na tobogan in v hiško, "tavečji" pa na tubo.

Priporočam, da si izlet na Celjsko kočo planirate za dlje časa, saj nudijo tudi več adrenalinskih pustolovščin. Obiščete lahko poletno sankališče, otroci se lahko dričajo tudi s tubami. Podate se lahko med krošnje dreves, kjer je postavljen Pustolovski park, ki ima tri poligone različnih težavnostnih stopenj in je tako primeren za vse starosti. Na razpolago imajo tudi razne športne rekvizite za igranje na veliki zelenici, žoge za metanje na koš in podobno.

Mi smo šli raziskovati še malo naokoli, in se podali na vrh »smučišča", kjer je čudovit pogled na mesto Celje ter Celjsko kočo, naredili par slikic, obvezen selfie in malo posedeli. Postali smo lačni, zato smo se vrnili nazaj do hotela, kjer smo si tokrat naročili gobovo juho in ajdove žgance….mmmm, njami. Za sladico pa božanski borovničev zavitek. Slikc nimam, ker je prehitro vsega zmanjkalo ツ

Celjska koča je prijeten kraj, kjer se lahko sprostimo in razgibamo v vsakem letnem času.

Pssstttt….če pa se vam ne ljubi peš, jo lahko obiščete z avtom. Od prej napisanega parkirnega prostora zavijete desno in se zapeljete naprej do drugega podvoza (glejte tablo) in zavijete pod njim na cesto, ki vas pripelje direktno do Hotela na Celjski koči.

Splošne informacije:

  • Čas hoje: dobro uro
  • Zahtevnost: lahka označena pot
  • Primeren čas obiska: vsi letni časi, pozimi priporočam dereze
  • Oprema: voda, primerna obutev, priporočam pohodniške palice (sploh za hojo navzdol)
  • Primerna starost otrok: vse starosti, seveda se bodo najmlajši vsaj del poti najbolje počutili v nahrbtniku

Bi šli na izlet, pa nimate ideje? Prijavite se na enovice!