Krasna si bistra hči planin

Zemljevid potiZemljevid poti Ni je čez dolino Soče. Že kot najstnica sem jo obiskala, zato sem jo morala pokazati še svojim otrokom. Dolino Soče smo si šli ogledati še z dvema družinama - družinsko/prijateljski izlet. V planu je bila tudi nočitev, a kaj ko je za ta del države vedno napovedana kakšna ploha ali nevihta. Za obisk doline Soče pa je potrebno res lepo vreme, da začutiš vso njeno lepoto.

Pot smo začeli v zgodnjih jutranjih urah. Po predlogu prijatelja smo se odločili za pot skozi Železnike-Podbrdo. Definitivno ne grem več po tej poti. Tako dolgočasna in dolga je... Po slabih dveh urah smo prispeli na Most na Soči. Sem se kar razveselila (kot en otrok), ko sem videla tablo »Most na Soči« ツ Parkirali smo na urejenem parkirišču nasproti bara Morea, kjer je bila tudi prva malica. Ja, res smo bili že lačni, saj se vmes nismo hoteli nič ustavljati, kajti cilj nam je bil čim prej priti do prve postojanke. Takoj po malici smo se ob reki sprehodili do mesta na kavico, saj je bil ob našem prihodu bar še zaprt. Je kar trajalo, da smo prišli, saj se ne moreš upreti fotografiranju tem lepotam narave ツ Na kavico smo šli v Pizzerijo Jezero. Dodobra okrepčani in očarani smo dobili energijo za nadaljnje potovanje.

Most na SočiMost na Soči

Otroci so se ob reki na pomolu še malo pozabavali, mi pa občudovali okolico. Po reki pluje ladjica Lucija, vendar si moraš prej rezervirati termin in uro plovbe. Ob reki je tudi sprehajalna pot, po kateri se pride do Modrejske plaže. No, mi nismo koristili ne eno in ne drugo, saj ni bilo časa (znak, da si vzemite za ta izlet dva dni!). Ker je bilo še veliko v planu, smo se kar odpravili na pot.

Naslednja postojanka so bila Tolminska korita. Parkirali smo na brezplačnem urejenem parkirišču ob vstopu v korita. Tolminska korita so najnižja vstopna točka v Triglavski narodni park. Krožna pot je dolga 4 kilometre. Tam smo si ogledali Termalni izvir v jami pod Hudičevim mostom (povprečna temp. je med 18,8 in 20,8 stopinjami), Sotočje Tolminke in Zadlaščice (najnižja točka TNP), Medvedovo glavo – to je velika zagozdena skala, Zadlaško oz. Dantejevo jamo (za obisk se potrebuje jamarskega vodnika – mi smo videli le vhod) ter Hudičev most (to je ime mostu za pot čez nevarno in ozko globel). Pri nekaterih znamenitostih je tudi tako imenovani »view point«, kjer lahko naredite top fotko, torej po naše best selfie spot ツ Pot je primerna za ljudi vseh starosti, vendar pa priporočam primerno (nedrsečo) obutev, v jutranjih urah pa kakšno jopico ali anorak. Med krožno potjo po koritih so mostovi ter brvi. Pot čez brv zna biti zelo zanimiva, saj jo lahko, če malo poskočiš, zazibaš in ker sem to vedela, sem mogla to narediti, da se malo popestri vzdušje.

Tolminska koritaTolminska korita

Po ogledu vhoda v Dantejevo jamo, smo se odpravili na kavico. Tam poleg jame je stala tabla kjer piše »kavica - 1 km«. A, to pa ni toliko, smo si mislili, a nam je bilo vmes kar malo žal, da smo šli tja na kavo, pot se je vlekla v hrib in bilo je zelo vroče. Ampak, ko enkrat prispeš na domačijo, občutiš olajšanje, saj je pogled na Tolmin in njegovo okolico izvrsten. Privoščite si lahko tudi kakšno od domačih dobrot. No, mi smo si - borovničke in hladno pivo ツ

Na poti nazaj v dolino smo naleteli na mlad italijanski par, ki sta se mučila z vžigom avtomobila. Še dobro, da so bili naši trije korenjaki pri močeh, da so lahko porinili avto. Avto sta imela parkiran v nasprotno smer vožnje, tako so ga morali porivati najprej od zadaj, nato še od spredaj, da so ga obrnili ... a bilo je skrajno zabavno seveda, sploh za otroke ツ pa še previdni so morali biti, da ga niso preveč močno porinili, saj je bilo ob koncu ceste brezno. Konec dober, vse dobro - avto je na koncu vžgal ツ Pa srečno pot naprej!

No, mi pa smo se podali naprej. Pot smo nadaljevali proti Bovcu. Med potjo smo se ustavili še v Kobaridu, kjer smo si šli pogledat Napoleonov most čez Sočo. Parkirali smo kar pred supermarketom Planika in se do mosta odpravili peš (par minutk). Parkira se lahko tudi višje kje ob cesti, vendar je po navadi že vse zasedeno ali naprej čez most proti kampu Koren, kjer je na desni strani ob cesti parking. Mislim, ta pogled na smaragdno zeleno reko in globoko strugo - uauuuuuuuuu!

KobaridKobarid

No sedaj pa končno na daljše počivanje, uživanje, kopanje ter malico - smer Bovec. S seboj smo imeli hladilne skrinje, tako, da je bila hrana sveža, pijača pa prijetne temperature. No tako ali tako pa je Soča tako hladna, da lahko pijačo kar v njej ohladiš ツ Za plažo smo izbrali Čezsočo - pri Prijon sport centru. Parkiranje je brezplačno. Super plaža. Res, da je bilo vroče, ampak smo nekateri potrebovali kar nekaj časa, da smo zaplavali v res čisti in ledeno mrzli (cca 10 °C) Soči.

No saj plavati ti skoraj ni treba, saj je tok dovolj močan, da te sam popelje do brežine. Ne si premisliti, če vas zabolijo noge ob prvem dotiku z vodo. Tako je bilo sprva z mano. Po prepričevanju kolegice sem se le opogumila in sva skupaj zaplavali. Ko zaplavaš je ta filing, da zaplavaš v tako mrzli vodi, TOP. Jaz sem začutila, kot da me nekaj zbada po telesu. Super res!
V bližini plaže je tudi gostilna, če si zaželite tople hrane. V sport centru si lahko izposodite kajake ali kanuje, vendar samo za izkušene oz. v spremstvu izkušene osebe, in gorska kolesa. Na voljo so vam tudi prenočišča ali kampiranje.

Uf sedaj pa »naporna« pot za nekatere, predvsem otroke - Vršič. Ja, velikoooooo ovinkov (50-26 navzgor in 24 navzdol proti Kranjski Gori). Ko smo prišli na vrh, je bilo kar hladno glede na dolino. Zdaj pa ne vem, ali zaradi reke Soče, ki nas je ohladila ali zaradi samega ozračja (hahahaha). Otrokom je bilo zanimivo, ko so se po cesti »prosto po Prešernu« sprehajale ovce. Seveda si lahko kakšno tudi pobožal. Če smo se že ustavili na vrhu, smo si šli pogledat še Ajdovsko deklico (obraz ženske v skalovju naših gora). Pot do tja vas vodi po makadam cesti mimo Tičarjevega doma, proti Poštarskem domu (cca 10 minut hoje). Je potrebno kar fino pogledat, da se jo najde. In to je lokacija za best selfie.

VršičVršič

No pa pojdimo še navzdol po ovinkih ツ Med potjo smo se ustavili še na ovinku št.17, kjer so otroci izdelali svoj stolp iz kamnov - očitno je nekdo začel, sedaj pa drugi nadaljujemo. Malo nižje pa še pri Ruski kapelici (postavljena v spominruskim vojakom, ki jih je zasulsnežni plaz med gradnjo ceste čezgorski prelaz Vršič). Parkirali smo na levi strani cestišča, na urejenem parkirišču (ne morete zgrešiti).

Ker smo bili cel dan na hladni hrani, smo rekli, da je pa pametno kaj toplega in dobrega pojesti. Ustavili smo se v Kranjski Gori v gostilni pri Martinu. Porcije zelo velike ter res okusne, cene pa zmerne.

V dolino Soče se sigurno še kdaj vrnem, saj je še veliko za videti. V enem dnevu težko vse raziščeš. Veliko je izvirov, slapov, muzejev, pohodnih poti z brvmi, športnih aktivnosti in še bi lahko naštevala. Zelo priporočam nekaj dnevni izlet v ta konec Slovenije, meni najlepši.

Cenovni vidik

  • Vstopnina Tolminska korita: odrasli 6 EUR, otroci 3 EUR
  • Hrana: sendviči + prigizki; kosilo v KG: cca 40 EUR

Tolminska koritaBrvTermalni izvirNajnižja točkaVršičAjdovska deklica

Bi šli na izlet, pa nimate ideje? Prijavite se na enovice!