Kje je bil Avsenik najraje?

Zemljevid potiZemljevid poti Na Golico (1835 m) sva se tokrat odpravila sama, pred dvema letoma smo šli družinsko. Takrat smo šli po drugi poti (iz Planine pod Golico), midva pa sva šla po grebenu, čez Krvavko (1784 m). Ob 5.30 sva se odpravila od doma na avtocesto proti Jesenicam in na izvozu Lipce sva se usmerila proti Jesenicam. V križišču, ki je semaforizirano, sva se priključila na staro cesto in nadaljevala v smeri proti Žirovnici ter v naslednjem križišču zavila proti Javorniškemu Rovtu. Peljala sva se skozi podvoz (železnica), nato je cesta zavila levo (desno Koroška Bela). Pot je vodila strmo navzgor proti Javorniškem Rovtu mimo doma Pristava. Peljala sva se naprej do Križovca, kjer je križišče več cest in križ. Tu je bilo manjše parkirišče, kjer sva parkirala avto., no, možen pa je tudi dostop z avtomobilom do sedla Suha, a le v času, ko ni pašne sezone in je planina odprta. Kmalu sva prišla do planine Pusti Rovt (1296m), kjer je pastirska koča in ribnik, v katerem so se ravno parile žabe. Od tu je lep razgled na Golico, vendar je bilo zjutraj še zelo megleno, ko pa sva se vračala, pa je bil prekrasen pogled nazaj, proti goram.

Gor gor gorGor gor gor

Do sedla Suha sva hodila pol ure. Čez sedlo se je valila gosta megla iz avstrijske strani in v upanju, da megla kmalu izgine, sva pot nadaljevala po strmem travnatem grebenu Male Golice čez Krvavko. Druga pot vodi na Golico mimo Koče na Golici (1582m). Kmalu sva zagledala prve narcise, ki so rasle ob vznožju planine. Megla je kmalu izginila in pokazalo se je sonce in modro nebo, malo je pihalo, ker sva hodila po grebenu. Velik del poti gre ravno po slovensko – avstrijski meji, kjer se odpira lep razgled še na avstrijsko stran ter reko Dravo, malo dlje pa se vidi tudi Vrbsko jezero.

Dol dol dolDol dol dol

Sledilo je seveda obvezno fotografiranje narcis. Vendar proti vrhu še niso razcvetene, jim manjka še kak teden ali dva. Konec maja je na planini todi izbor za miss narcis. Proti vrhu male Golice se je pot položila in rahlo spustila do sedla med malo Golico in Krvavko. Sledil je vzpon po grebenu proti vrhu Krvavke, ki sva jo nato ravno prečila. Od tu so bili prekrasni razgledi na Julijske Alpe, ki jim kraljuje očak Triglav. Spodaj se je videla Koča na Golici, kamor takrat nisva bila namenjena, saj sva imela malico s seboj v nahrbtniku. Sledil je rahel spust na sedlo med Krvavko in Golico in priključila sva se poti, ki vodi po markirani poti od Koče na Golici.

Še manjši vzpon in že sva na vrhu Golice. Hodila sva 2 uri. Na nekaterih delih je še nekaj snega. Nekaj časa sva bila na vrhu sama, kmalu pa je na vrh prispelo še veliko drugih planincev. Sledilo je fotkanje na doseženem cilju in seveda žig v knjižico Slovenske planinske poti, ki je bil tokrat ravno 40., torej bila sva na polovico. Nazdraviva z malo sadjevca iz prisrčnice. Nekaj časa uživava na soncu, pojeva malico in se vrneva po isti poti. Nazaj grede sva srečala kolone planincev, ki so prihajali na vrh. Ogromno tudi otrok, vseh starosti. Ko sva se vračala, sva opazila, da je vedno nižje, ob cesti še več narcis, ki so že polno razcvetene. Golica je res kraljica med planinami, ko je prekrita z narcisami. Enkratno doživetje.

Splošne informacije

  • Izhodišče: Križovec (1222 m)
  • Cilj: Golica (1835 m)
  • Ime poti: po grebenu
  • Čas hoje: 2 h
  • Višinska razlika: 613 m
  • Višinska razlika po poti: 645 m
  • Zemljevid: Karavanke - osrednji del 1:50.000
  • Ob poti: Pusti Rovt (1296m), Sedlo Suha (1438m)

Bi šli na izlet, pa nimate ideje? Prijavite se na enovice!