Ojstrica in Kocbekov dom na Korošici

Zemjevid potiZemjevid potiDružinska celodnevna poletna odprava, da dobimo nekaj novih žigov v knjižice in uživamo v svežem gorskem zraku ter prekrasnih razgledih. Šli smo v mesecu avgustu, ko je bilo v dolini čisto prevroče.

Od doma smo šli zelo zgodaj, mislim da okrog petih, saj je poleti zelo prijetno hoditi v jutranjem hladu. Iz Kamnika smo se peljali proti prelazu Črnivec, malo pod vrhom zavili v križišču ostro levo, proti Kranjskem raku (je dobro označeno). Pri Kranjskem raku smo nadaljevali pot naravnost v dolino Podvolovljek. V dolini, malo pred barom Gams, smo zavili levo, proti kmetu Planinšku ter planinam Podvežak, Ravne in Vodole (je označeno). Asfaltirani cesti smo sledili proti planini Podvežak. Pot je kar dolga in proti koncu makadamska (9,5 km). Vozili smo se približno eno uro in končno parkirali pod planino Podvežak, kjer je rampa in veliko planinskih tabel.

S parkirišča se usmerite na pešpot, v smeri planine Podvežak. Po 15ih minutah pridete do planine Podvežak, kjer je tudi koča. Ker smo komaj začeli hoditi, se tu nismo nič ustavljali in kar nadaljevali po poti, ki se strmo vzpenja skozi gozd. Nato preko manjše dolinice in kmalu se pot povsem položi. Hodili smo do slabo opaznega razpotja ter nadaljevali naravnost skozi rušje. Na vrhu vzpona se vam pridruži pot s planine Vodole, tam nadaljujte levo, preko pašne ograje in kmalu boste prišli do Inkretovega studenca, ki je le nekaj metrov s poti. Po rahlem vzponu pridete do pobočja Tolstega vrha. Pri razpotju nadaljujte levo, proti Korošici (na desno proti kapeli, na planini Molička peč). Po nekaj minutah smo prišli na Dleskovško planoto, kjer je veliko breznov in jam. Ko nekaj časa hodite po planoti se z desne priključi pot iz Robanovega kota in planine Ravne. Nadaljujte v smeri proti Korošici, kjer se pot malo vzpne, na sedlo med Koroškim vrhom na levi in Malo Ojstrico na desni. Nadaljujte naravnost navzdol, (levo Prag in desno Ojstrica) čez Malo Ojstrico, po markirani poti proti Korošici. Tukaj nas je čakal prekrasen razgled na široko travnato pobočje, kjer se že vidi Kocbekov dom (1808 m) in čez nekaj minut smo bili že tam!

Bomo zmogli? Bomo, ja!Bomo zmogli? Bomo, ja!

Končno je napočil čas za malico in malo osvežitve v planinskem domu. Privoščili smo si joto s klobaso in štruklje ter jabolčni zavitek, zraven pa sok, pivo, kavo in šilček žganja. Klasika v planinskih domovih… Malo smo si odpočili in na bližnjem igrišču opazovali nogometno tekmo, kjer vsako leto igrajo Štajerci proti Kranjcem.

Od Kocbekovega doma smo pot nadaljevali proti Ojstrici, po strmi markirani poti nad kočo. Po 20ih minutah se je pot položila in še nekaj časa smo hodili skozi travnato pobočje, katerega pa je kmalu zamenjalo kamenje. Šli smo mimo dveh grap in se začeli vzpenjati. Od tu smo imeli krasen razgled na Korošico in planinski dom.

Mimo dveh razpotij smo nadaljevali desno, v smeri Ojstrice (levo Planjava, desno Škarje). Pot je postajala vse bolj strma, nato se je za kratek čas položila in nas skozi ožji prehod pripeljala na glavni greben Kamniško Savinjskih Alp. Nadaljevali smo desno, po zelo strmi poti, ki se vzpenja po razčlenjenem skalovju. V zadnjem delu je zelo velika nevarnost padajočega kamenja in je dobro imeti čelado (mi jih takrat še nismo imeli). V pomoč nam je bilo nekaj klinov in po 15ih minutah smo že dosegli vrh Ojstrice. Sledilo je veliko veselje otrok, saj sta bila prvič na dvotisočaku (2350 m) in seveda krst. Od tu pa zopet prekrasni razgledi na okoliške gore. Ko smo se dodobra naužili lepot okrog nas je bil seveda obvezen žig v naše knjižice, ki pa je že zelo obrabljen. Po manjšem prigrizku iz nahrbtnika in osvežitvi z vodo smo se vrnili v dolino, po poti čez Malo Ojstrico. Ob poti boste opazili maketo Aljaževega stolpa, ki je prav imenitna za otroke in obvezen “selfie spot”.

Na cilju pa razgled in še nogometno igrišče :DNa cilju pa razgled in še nogometno igrišče :D

Vse skupaj smo hodili nekaj več kot je markirano, saj smo se velikokrat ustavili ter se osvežili. Moram poudariti, da je pohod kar zahteven in ni primeren za mlajše od deset let, razen če so navajeni take hoje.

Kocbekov dom (1808 m) se nahaja pod vrhovi Ojstrice, Lučkega Dedca in Koroškega vrha, ob robu prostrane travnate ravnice imenovane Korošica. Planinski dom je običajno odprt od sredine junija do sredine septembra, če je jesen lepa pa se sezona podaljša vse do sredine oktobra. V času, ko je dom zaprt, pa nam zatočišče nudi zimska soba. Ključ zimske sobe se rezervira v PD Celje-Matica, dobi pa se pri kmetu Mlinarju (03 584 42 54). Plačilo 25 € dnevno (od dviga do vračila ključev) za enega do pet obiskovalcev (za vsako osebo nad 5, doplačilo 4 € na dan). S Korošice, na kateri v poletnem času pasejo živino, se nam odpre lep pogled na Lučkega Dedca, pobočja Planjave in Ojstrice ter na bližnji, manj izraziti, Koroški vrh. Na Korošici, najvišjem nogometnem igrišču v Sloveniji, vsako leto (običajno v avgustu) poteka tudi turnir v malem nogometu.

Planinski dom je 20.10.2017 v celoti pogorel.
Za vse, ki bi želeli priskočiti na pomoč pri gradnji novega planinskega doma na Korošici, je PD Celje Matica odprl poseben račun. Hvaležni bodo za vse prispevke.
TRR: 051 0080 1595 8723
Sklic: 00 005
Namen: prispevek za izgradnjo novega doma na Korošici

Splošne informacije

  • Izhodišče: Planina Podvežak (1500m)
  • Čas hoje: 4 h (planina Podvežak – Korošica 2,15h, Korošica – Ojstrica 1,45h)
  • Zahtevnost: zahtevna označena pot
  • Višinska razlika: 850 m (po poti 1200m)
  • Zemljevid: Kamniške in Savinjske Alpe 1:50.000
  • Priporočena oprema poleti: čelada

Bi šli na izlet, pa nimate ideje? Prijavite se na enovice!