Lanzarote...raj v vsakem letnem času!

Potovanje in nastanitev

Zemljevid potovanjaZemljevid potovanja Do Milana smo se pripeljali z avtom, se tam vkrcali na letalo in po 4-ih urah že pristali kar direktno na plaži. Takoj smo opazili razliko v klimi, če jo primerjamo s hrvaškim morjem. Sonce je veselo sijalo, a ni pripekalo in prijeten veter je skrbel za to, da se nismo preveč potili. Imeli smo srečo, saj je bilo vreme kot nalašč za začetnike deskarje, torej lahen vetrič :) Tam je celo leto sezona in temperatura v mrzlih mesecih podnevi težko pade pod 20°C. Vseeno pa priznam, da se nisem dobro pripravila, saj ko sonce zaide in ostane le še veter, nujno potrebuješ topel pulover in dolge hlače.

Nastanjeni smo bili na čisto neturističnem delu otoka (na severu), ob mestecu La Caleta de Famara, kjer so ponavadi nastanjeni turisti, ki večino dneva deskajo. Mi smo stanovali nasproti mesteca, na drugi strani plaže Playa de Famara, v “naselju” bungalovov, Urbanisation Famara. Priporočam, da najamete bungalov prav tu, saj je mestece zelo majhno in oddaljeno od plaže. Urb. Famara pa je skoraj na plaži in lahko tja odidete tudi peš. Bungalov in surfanje na Playa de FamaraBungalov in surfanje na Playa de Famara

Kam pa kam?

Takoj, ko smo razpakirali in pojedli kosilo, smo se odpeljali raziskovati okolico. Seveda smo avto najeli že doma prek interneta. Najprej smo pazili goro, ki je izgledala kot vulkan in se odpeljali na vrh. Tam nas je pričakal prelep panoramski razgled na otok in utrdba oz. grad Castillo de Santa Barbara. V notranjosti je tudi Piratski muzej. Z gore sem prvič opazila, kako majhen oz. ozek je v resnici otok. Če se dovolj visoko peljete nekje po sredini, lahko vidite morje z obeh strani! Presenetila nas je tudi pokrajina, saj izgleda kot kamnita puščava, sestavljena iz več barv zemlje in peska. Kot pokrajina na Marsu! Fun fact: na otoku so posneli več filmov, ki se dogajajo na Marsu, "kao" :)

Ponekod, kjer je tekla lava, lahko opazite tudi okamenele valove le-te in njeno pot. Pod utrdbo leži majhno mestece, Teguise. Izgleda kot umetno, filmsko mesto ali pa muzej! Vse stavbe so narejene v enakem slogu in na ulicah ni žive duše. Če pa tja zaidete v nedeljo, pričakujte gruče ljudi in vrste stojnic, saj tedensko poteka sejem, ki je tako obljuden, da se domačini lahko preživljajo le z nedeljskim zaslužkom.

Naslednje dni smo dopoldneve preživljali na valovih, popoldan pa iskali zaklade otoka. Eden izmed teh in moja najljubša znamenitost na otoku, je bila hiša in muzej Cesarja Manriqueja. Njegova zgodba je izjemna, namreč bil je arhitekt in umetnik 20. stoletja, ki je poskrbel za celotno podobo otoka. Menil je, da mora vse pripovedovati neko zgodbo, zato je prebivalce prepričal, da gradijo v enakem slogu. Hiše so okrogle, večinoma bele, z modrimi ali zelenimi "polkni" in ponekod izgleda, kot da je cesta ustavila lavo! Njegova hiša je tudi čisti unikat. Zgrajena je namreč v jame, ki jih je izoblikovala lava, tako, da je večina hiše povezana z rovi in votlinami, nekateri prostori pa so tudi zunaj. Skupaj z rastlinami in bazeni je ustvaril pravljično atmosfero. Pomagal je zgraditi tudi hišo znanega igralca Omarja Sharifa (1000 milj pod morjem). Omar je bil razvpit kvartopirec in je vilo na žalost izgubil pri igri bridgea.

Muzej Lagomar oz. vila Omarja SharifaMuzej Lagomar oz. vila Omarja Sharifa

Prijatelja Toni in Špela sta odlična učitelja vodnih športov. Njuna šola se imenuje Waterman Lanzarote, ki jo toplo priporočam, saj sta poskrbela, da smo že prvi dan vsi vstali na deski in dejansko deskali. Celo mami!

Ogled teh posebnih jam lahko zajema tri različne sklope. Mi smo se najprej ustavili v, po mojem mnenju manj zanimivih, Cueva de los Verdes. Tam se z vodičem sprehodiš skozi jame in rove, ki so na trenutke kar malce klastrofobični. Sprehod traja približno pol ure in ni naporen. Bilo je zanimivo in lepo, o dejstvih pa ne vem veliko, saj je bila vodičeva angleščina, kot tudi ozvočenje, skoraj katastrofalna.

Končno smo se odpravili naprej, v Jameos del Agua. To je kulturno, umetniško in turistično središče, ki ga je zgradil Cesar Manrique. Predstavlja temelj njegovega ustvarjanja, saj združuje naravo z umetnostjo. Spet je umetniško povezal kompleks vulkanskih tunelov, ki jih je z izbruhom ustvaril eden najdaljših vulkanov, La Corona Volcano (dolg kar 6km).

Cueva de los Verdes in Jameos del AguaCueva de los Verdes in Jameos del Agua

Selfie spotSelfie spot Zadnji in že težko pričakovani izlet pa je bil v narodni park Timanfaya, po mojem mnenju "must see", ker je to pravzaprav duša otoka. Najprej smo čisto po nesreči zašli v muzej, v katerega lahko vstopiš brezplačno in se poučiš o delovanju ognjenikov, sestavi kamnin in podobno, najboljši pa je kratek sprehod po mostovih nad lavo, kjer je tudi "The ultimate selfie spot".

Po kratkem ogledu smo se odpeljali do vrha ognjenika Timanfaya. Od tam nas je po vijugastih cestah med kraterji peljal avtobus, saj bi turisti s svojo hojo povsod uničili prav vse. Tako pa je še vedno pristna vulkanska pokrajina. Po končani turi med kraterji smo lahko videli, kako vroča je še po 300 letih zemlja pod nami. V eno od lukenj, ki so jih skopali, porinejo dračje, ki po minuti zagori. V luknje vlivajo tudi vodo, ki po slabi minuti izbruhne kot para iz gejzirja. Nad eno luknjo pa so zgradili odprto ognjišče, kjer pečejo piščanca....čisto zares :)

Nacionalni park TimanfayaNacionalni park Timanfaya

Kaj jesti?

V mestecu Famara ni veliko restavracij, so pa že toliko napredni, da je bila ena izmed njih veganska. Sicer majhna, a pravo presenečenje za vegana. Kljub temu sem najraje in skoraj vsak dan jedla kanarsko juho, ki jo morate poskusiti! Ta je postala moja najljubša juha nasploh...mmmm. Priporočam pa, da vzamete tapas (manjša porcija) in poskusite vsega po malem.

Namesto veliko bolj razvpitih in turističnih ostalih otokov v sklopu Kanarskih otokov vsekakor predlagam, da obiščete manj obljudene in turistične LANZAROTE. Sploh sever otoka, Famara ima namreč kot edina kar več kot 5-kilometrski zaliv, skoraj vedno primeren za surfanje/kajtanje, ki nima nobenih skal in se tako kot začetniki ne morete poškodovati!

Cenovni vidik:

  • Letalo Ryanair Milano-Bergama: 220 EUR/osebo
  • Parkirišče v Milanu je najbolje rezervirati skupaj z letalskimi kartami že predhodno: 60 EUR/teden
  • Novo opremljen bungalov v Urb. Famara: 60 EUR/noč
  • Šola deskanja: 35-55 EUR/osebo/dan
  • Cesar Manrique House and Museum: otroci do 12 let: 1 EUR, odrasli: 10 EUR/osebo
  • Museum Lagomar: 2-6 EUR/osebo
  • Cueva de los Verdes: 5-10 EUR/osebo
  • Jameos del Agua: 5-10 EUR/osebo
  • Timanfaya national park: 8-10 EUR/osebo
  • Cene v restavracijah so podobne kot pri nas

Bi šli na izlet, pa nimate ideje? Prijavite se na enovice!